Zrim Martinjak (2017), ki (ne)ustreznost nameščanja pojasnjuje z nedorečenostjo diferenciacije, ki pa je pogoj za ustrezno obravnavo in pomoč otrokom in mladostnikom.

Zrim Martinjak kot ločevanje pravne in etične ravni, pri tem pa postavitev pravno nad etično.

Zrim Martinjak (2017) je zapisala, da se strokovni delavci na čedalje težjo populacijo odzivajo v skladu z lastno iznajdljivostjo in samoizobraževanjem.

Zrim Martinjak (2004) poudari, da so za večjo socialno vključenost bistvene socialne mreže kot splet odnosov, v katere so posameznice povezane.

Zrim Martinjak (2006) podobno govori o konceptu socialnega kapitala, ki posamezniku da občutek pripadnosti in omogoči socialno vključevanje.

Zrim Martinjak (2004) jo definira kot ključni cilj boja proti socialni izključenosti posameznikov in marginalnih skupin znotraj družbe.

Zrim Martinjak (2004) socialno izključenost opisuje širše kot zgolj materialno prikrajšanost in je ne povezuje le z revščino.

Zrim Martinjak (2017) zaključi, da so prostorski in materialni pogoji temelj za dobro odzivanje na potrebe otrok.

Zrim Martinjak (2004) argumentira, da socialna pedagogika deluje kot most med marginaliziranimi posameznicami in večinsko populacijo.

Zrim Martinjak (2004) trdi, da sta občutek pripadnosti in vpletenost v socialno mrežo za posameznika koristna.

Zrim Martinjak (2006) pojasnjuje, da socialno izključenost prizadeti posamezniki vedno doživljajo in razumejo subjektivno.

Zrim Martinjak (2017) navedla, da se tudi ravnatelji zavedajo težav na področju dela z rizičnimi skupinami mladostnikov, med katere spadajo tudi uporabniki PAS.

Zrim Martinjak (2014) družino opredeli kot enega izmed primarnih virov socialnega kapitala posameznika.

Strah za lastno eksistenco povzroča dnevne psihološke krize ter glede prioritetnih znanj in veščin zmedo v posameznicah in posameznikih (Zrim -Martinjak, 2006).

Zrim Martinjak (2017) navaja, da predstavljajo vzgojni zavodi v Sloveniji eno od oblik pomoči za čustveno in socialno najranljivejše otroke in mladostnike.

Pri svojem delovanju se socialnopedagoška stroka: "/.../ odziva na aktualne družbene dogodke ter sodeluje v preseganju socialnih razlik in izključevanj" (Zrim Martinjak, 2006, str. 49).

Že v preteklosti so bili otroci in mladostniki tja nameščeni po sklepu sodišč in sklepu takratnih organov socialnega skrbstva (Zrim Martinjak, 2017).

Avtorica Zrim Martinjak (2017) vzgojne zavode opiše kot eno izmed oblik pomoči za otroke in mladostnike, ki so čustveno in socialno najranljivejši.

Ukvarjati se je pričela z iskanjem rešitev, ki bi odpravile in zmanjšale odklonske pojave ter njihove učinke v družbi (Zrim Martinjak, 2004).

Tudi Zrim-Martinjak (2006, str. 172) poudarja, da ima izobraževanje pomembno vlogo pri krepitvi socialne kohezije, ker preprečuje dikriminacijo, izključenost in sovraštvo do tujcev.